Poznate zgodbe o lepih princeskah, ki so ujete v visokih stolpih in jih lahko reši le čedni princ? Če jih, potem verjetno veste, da te princeske po navadi stražijo tudi veliki, grozni, ostudni in nasploh strah vzbujajoči zmaji. Pa so res zmaji vse to? So res grozni na pogled? Mogoče. Morda pa so le prijazna bitja, ki se skrivajo po gozdovih, jamah, morjih in jim vsi delamo strašno krivico.
Zmaji so veličastna bitja, ki si zaslužijo našo pozornost. Nekateri ljudje so nad njimi celo tako fascinirani, da so o zmajih napisali cele knjige. Nekatere zmaje le na kratko omenijo, spet v drugih jim posvečajo veliko vlogo v zgodbi, tretji pa posvetijo celo knjigo le tem čarobnim bitjem. Tukaj je nekaj knjig, ki jih lahko preberete tudi v slovenščini.
Vsi ljubitelji zmajev se boste navdušili nad knjigo Zmaji: Priročnik za vzrejo in vzgojo, ki jo je napisal John Topsell. Avtor si je med zgornjimi izbral tretjo opcijo in knjigo v celoti posvetil zmajem. Tako v knjigi opisuje, kako je vzredil svojo zmajevko in hkrati dodaja opise vseh njemu znanih vrst zmajev. To je že skoraj strokovna knjiga o zmajih, saj vsebuje veliko informacij. Knjiga predstavi vse značilnosti zmajev, prav tako nam z raznimi dodatki pomaga do izbire lastnega zmaja. Še preden pa bi se lahko nad katerim koli zmajem pretirano navdušili, nas avtor sooči tudi z neprijetnimi stvarmi. Knjiga je vsekakor vredna branja.
Nekateri znani pisatelji, kot sta J. R. R. Tolkien in Cornelia Funke, so se odločili, da v svoje zgodbe vpeljejo zmaje. To je dobra odločitev, saj zmaji lahko nastopijo na dobri ali slabi strani.V Tolkienevem Hobitu najdemo vsesplošno podobo zlobnega zmaja, ki varuje svoj zaklad. Ravno po ta zaklad se takrat še mladi Bilbo Bagins odpravi skupaj s še nekaj popotniki. Pot do tja je dolga in nevarna, ko pa končno prispejo do zmaja, jih čaka še soočenje z ogenj bruhajočim, razjarjenim zmajem. Boj je hud, konec zanimiv.
Bolj vešči bralci fantazije zagotovo poznate še mnogo zgodb, v katerih imajo takšno ali drugačno vlogo tudi zmaji - morda lahko kakšno predlagate kar v komentarjih.
Nekdo mi je nekaj časa nazaj med pogovori o fantaziji dejal, da če hočeš, da se knjiga bere, vanjo preprosto vstaviš zmaje. Koliko to drži, ne vem, je pa dejstvo, da brez njih skoraj ne najdem nobenega popularnega fantazijskega dela. Brez zmaja niso zmogli ne Paolini v trenutno popularnem (pa meni ne ravno najljubšem) Eragonu, ne Chris Wooding s svojo serijo Viharno nebo, ne Rowlingova v Potterju. Zmaje so v svoje zgodbe vključili tudi skoraj vsi ljubiteljem fantazije dobro znani mojstri tega žanra, Tolkien v Hobitu, George R.R. Martin v Pesmi ledu in ognja, Robin Hobb v vseh svojih trilogijah,... (če bo kdo iskal, prva dva izmed teh sta prevedena v slovenščino, Hobbova pa ne)
OdgovoriIzbrišiZmaji so s svojo mogočnostjo in navidezno nepremagljivostjo očitno nek element, ki naredi velik vtis na bralca, ne glede na to, ali so ti zmaji dobri ali slabi. Dejstvo je tudi, da so jih v različnih oblikah poznale mnoge stare kulture, sicer v različnih oblikah (tipičen evropski in kitajski zmaj sta recimo precej različna), in da so v pravljicah že od nekdaj prisotni.
Ker so ponavadi nekako povzdignjeni nad nivo ljudi, lahko z njihovo pomočjo pisatelj dostikrat dogajanje med ostalimi osebami naredi bolj nepomembno in objektivno oceni situacijo, ker zmaja razprtije med ljudmi ponavadi pač ne zanimajo. Je pa to lahko past, saj prisotnost zmaja lahko zasenči ostale karakterje, in je potem ena tistih redkih stvari, ki nam bralcem ostane v spominu.
Na splošno so mi pa zmaji všeč. :)
Za Woodinga se pa jaz nekako več ne spomnim zmajev - je pa res, da se po drugi strani niti ne spomnim več zgodbe; spominjam se zgolj določenih karakterjev.
OdgovoriIzbrišiEragon pa sicer tudi meni ni bil nek višek všečnosti. :)